V dvoje je lepše. In ne samo lepše – tudi lažje. Pa naj bo to karkoli. Enako velja za projekt “Moj prvi maratron”.
PRIPRAVE NA PRVI MARATON, TEK IN PARTNERSTVO
Najlepše je, če sta življenjska partnerja kompatibilna do te mere, da se podpirata tudi na področjih, na katerih morda ne delujeta skupaj. Tu imam v mislih službeno področje in prosti čas. Da človek lahko resnično uživa v življenju in tudi v svojem morebitnem hobiju ali rekreaciji, potrebuje razumevanje in podporo partnerja.
Tek je oblika rekreacije, katere se lahko loti praktično vsak zdrav človek. Če vaš partner nad tekom še ni navdušen, ga boste morda nad njim navdušili prav vi.
Tek poglablja partnerstvo. Neskončno. Najbolje tekača lahko razume samo tekač. Če vaš partner teče, poskusite še sami. Saj ste z njim zato, ker ga imate radi? Naredite to zanj. Vztrajajte vsaj mesec dni. Kmalu boste vedeli, zakaj mu je tek tako zelo všeč. Istočasno boste tudi sebi naredili velikansko uslugo.
Potem se vam bo lahko zgodilo to, kar se je dogajalo meni. Ko sem postajala nevzdržno sitna, me je mož s supergami vred zaklenil pred vhodna vrata rekoč: “Čez pol ure se vidiva!” Takrat je bilo resnično prijetno odteči tisti “najin” krog. Sama. Vrnila sem se kot prerojena. In mu bila seveda neskončno hvaležna. Točno je namreč vedel, kaj potrebujem po napornem dnevu ali celo dnevih. Počitek s tekom.
Čeprav je človek utrujen od službe, dela doma, različnih opravil in obveznosti, mu bo tek povrnil izgubljeno energijo. Preverjeno se boste prenehali mučiti z raznimi vprašanji in nesmiselno slabo vestjo. Človek ne more ves čas gledati na cel svet. Najprej mora gledati nase in potem lahko vsem ostalim daš veliko več. S tekom sem postala samozavestnejša. Tudi vi boste.
Pridobili boste razsodnost, jasnejše misli, samozavest. Izboljšali svoje organizacijske sposobnosti, kreativnost in dobro počutje. Ter še marsikaj.
PRIPRAVE NA PRVI MARATON KOT PARTNERSKA AVANTURA
Če tečete s svojim življenjskim partnerjem je to čudovita skupna avantura. Tek vaju bo povezal na prav poseben način.
Da pretečeta prvi maraton predvsem potrebujeta redne treninge. Preteči morata določeno količino kilometrov na teden. Ali še bolje: niso važni toliko kilometri kot je važen čas preživet na teku. Skupen čas. Ne hitrost!
Ko trenirate za prvi maraton morate svoje telo namreč počasi pripraviti na napor. Daljši napor. Sposobni morate biti teči dolgo. Pred prvim maratonom morate biti sposobni teči zdržema vsaj tri ure in pol. In če na začetku ne zmorete brez prekinitve teči niti pet minut – naj vas nikar ne skrbi. Počasi se daleč pride! Celo dlje od maratonske razdalje. Samo odnehati ne smete.
Spoznali boste, kaj vse zmore vaše telo. In še pomembnejše: kaj vse zmorete VI in vaša psiha. Ob doseženih manjših ciljih boste vedno bolj zadovoljni in motivirani za še več. 10 km, 20 km, 30 km pa vse do 42.195 m in še dlje. Če le tako hočete.
Še enkrat: vztrajajte! Ne odnehajte! Boste videli kako čudovito se boste počutili, ko boste nenadoma ugotovili, da ste iz prvotnih pet minut teka napredovali do cele ure! Noro!
TEK Z VAŠIM ŽIVLJENJSKIM PARTNERJEM IN PREDNOSTI
Neskončno lažje boste vztrajali, če vas bo ob tem podpiral partner in vas razumel. In seveda daleč najbolje je, da sta tekača oba ter da skupaj trenirata za prvi maraton. Na ta način bosta drug drugega motivirala. Če se vam ne bo ljubilo teči vas bo vzpodbudil partner. In bosta šla! In nihče ne bo ostal doma sam. Nobeden od vaju se ne bo počutil nekako izdan in bog ne daj – osamljen.
Kadar bosta utrujena si bosta občasno šla tudi na živce. Morda si boste zaželeli še en tek po teku, da si odpočijete od tečke ali nergača. Nič hudega. To je povsem normalno. Poleg tega je to dodaten psihološki trening, da zdržiš in v sebi ostaneš trden brez nepotrebnih besnih izlivov. Po teku se vse te neumnosti takoj pozabijo. Sicer pa se pogovorimo kaj je bilo tako strašansko groznega 😉 !
Je šel prehitro? In še huje, seveda, če je šla! Ona, seveda. Bi rada, da ga infarkt?!
Ja, včasih moški ego neskončno trpi. Ampak naj vam bo v tolažbo. Poznam VELIKO tekačic, ki so hitrejše od svojih partnerjev. Ne samo tistih, ki ostajajo prikovani na kavč.
Sicer smo pa ženske tudi grozne. Zavedati se moramo, da so tudi naši moški utrujeni (čeprav neradi priznajo) in niso vsak dan najbolje razpoloženi za tek. In poslušanje našega čebljanja. Če se teče – se teče. Če se čveka – se pa čveka.
Tudi če vaš partner občasno pogleda kakšno tekačico ni to nič hudega. To je normalno, tako so narejeni in baje si ne morejo pomagati. Če pa le ves čas samo prodaja zijala potem pa resnično ni normalen. In tu smo našli spet velikanski plus teka, saj nam pomaga prepoznati oz. ločiti cepca od normalnega moškega. Nobeni tekačici ne privoščim, da bi bil njen partner nekakšen usekanec. No, na tak način se jih morda celo lahko nekoliko testira.
Seveda velja tudi obratno. Če vaša partnerica ves čas bulji in deli dovtipe tekačem ter vas skuša nato prepričati, da je to čisto normalno … opa! Ni normalno. Moram pa priznati, da kaj takega zaenkrat še nisem opazila.
TECIMO SKUPAJ
In tisti, ki tečete skupaj, cenite to. Skupen tek je nekakšen dar. Darilo! Uživajta v njem. In bodita strpna drug do drugega. Tekaški plan si spišita skupaj. Za prvi maraton sploh ni večjega problema, saj morata delati predvsem na tekaški bazi. To je nabiranje kilometrov, postopno podaljševanje. Tu hitrost ni važna, glavna je postopnost, enakomernost, vzdržljivost. Cilj prvega maratona naj bo – priti skozi cilj. Z nasmehom. Če ne bo šlo ravno z nasmehom – pa vsaj brez poškodb!
In skupaj vama bo uspelo. Če sta prava dva skupaj – uspe vedno 😉 !
