Tekaške proge in tek ponoči



Tek je športna disciplina, ki je praktično dostopna vsakomur. Ne potrebuješ telovadnice ali stadiona. Tečeš lahko praktično povsod v vseh letnih časih.

Do tu vse lepo in prav. Kako pa je v resnici ?

Večina od nas se vrne iz službe precej pozno. V zimskem času je navadno že noč ali pa se mrači. Pa dodajmo še malo dežja in megle. Kam na tek? Pa pojdimo skupaj.

Moje najljubše tekaške proge so že skorajda v  popolni temi. Po gozdu, poljih, neprometnih cestah in poteh navadno ni luči.  Zato se bomo odločili za drugačno rešitev.  Nočem namreč,  da se mi polomite ali kako drugače poškodujete.

Tekaške proge - ulica ponoči
Tekaške proge – ulica ponoči

Za tek ponoči je najbolj pomembno to, da smo vidni. Čim več odsevnikov. Tudi  odsevni jopič ni odveč. Obvezna je naglavna svetilka.

Na nogah priporočam nedrseče superge, po možnosti  vodotesne. V športnih trgovinah boste gotovo našli primerne zase.

Z malo domišljije bomo hitro našli tudi primerne tekaške proge. Ljubljana in večja mesta ter kraji drugod po Sloveniji so prepolni ne preveč prometnih uličic in poti. Tukaj bomo tekli.

Po začetnem ogrevanju pričnemo s tekom. Ves čas se moramo zavedati, da razmere niso idealne zato moramo skrbeti za svojo varnost, za varnost sotekačev in ostalih udeležencev v prometu.

Tečemo po pločnikih in pazimo na varen korak. Ob prečkanju ulic se temeljito prepričajmo, da ne prihaja kakšno vozilo.  Avtomobili in večja vozila so sicer dovolj slišni, zlahka pa spregledamo ali preslišimo kakšnega kolesarja. Zato odsvetujem poslušanje glasbe v takšnih razmerah. Za slušalke v ušesih bomo imeli še veliko priložnosti. Tekač se mora ves čas zavedati, da je v prometu najbolj ranljiv člen.  Še posebej, če teče v temi in po drseči ter neravni  podlagi. Takšne tekaške proge so razmeroma nevarne.

Naj nam hitrost v teh razmerah  ne bo prioriteta.  Trening hitrosti in moči ne spada na ulice. Če nas na samotni cesti ali ulici brez pločnika  sreča avtomobil se vedno varno umaknimo iz cestišča. Bolje se je ustaviti, kot tvegati zdrs ali padec.

Ob teku opazujmo okolico in v sebi prebudimo vsa čutila. To je trening duha.

Pretekli smo že lep del poti, tečemo eden za drugim skozi naselja. Pa še vemo kje smo? Če nismo med tekom dovolj skoncentrirani se rado zgodi, da nam misli uidejo svojo pot, noge gredo pa svojo.



Tekaške proge - ponoči
Tekaške proge – ponoči

Naveličana velikokrat pretečene nočne tekaške proge sem si zamislila, da bomo tekli malo širši krog čez okoliška naselja  Dolnice, Glince čez ljubljanske Dravlje do Kosez in nazaj v Podutik. Lučka sveti malo pred menoj na tla, vidljivost je zelo slaba, ker je megleno. Snop luči naglavne svetilke se ustavlja ob pršečih kapljicah megle in tvori nevidni zid. Komaj kaj vidiš skozi. Vidim snop luči pred seboj, meglo, superge, ki udarjajo ob tla. Slišim lastno sapo, oddaljen promet, lajež psa v daljavi ter seveda, dihanje vas, sotekačev. Slepo tečete za menoj in se pogovarjate. To je znak, da je tek res počasen. Oprostite, na živce mi greste! Kaj morate res ves čas klepetati, ropotati, bla, bla, bla v neskončnost in še naprej. Tudi zato najraje sama tečem. Naj vam bo, za tokrat. Naslednjič, bomo šli hitreje. Šli bomo tako hitro, da boste skoraj ob sapo in ne bo nobenega klepetanja več.

Ko takole razmišljam in se hudujem na vas, za mano, cof, cof po lužah in bla, bla, bla v ozadju, končno spet malo bolje pogledam okoli sebe. Ja, kje hudiča pa smo? Saj sem vendar iz Babnikove želela zaviti levo. Ampak kje sploh smo?

Tekaške proge - pozor nevarnost
Tekaške proge – pozor nevarnost

Ustavim se in vi z mano. Gledam okoli sebe. Vsi ste utihnili. Ne morem prepoznati tekaške proge.  Neznane hiše, drevesa. Luči za zastrtimi okni, hiše z vrtovi, ogromna drevesa.  Pločnik popolnoma naznan. Križišče. Le katero križišče je to? Saj smo pretekli šele šest kilometrov, ta okoliš bi morala vendar poznati kot lasten žep. Očitno sem našla v žepu luknjo in padla nekam globoko zadaj za podlogo. Tečem malo naprej, slepa ulica. Ozka potka med drevesi po klančku navzgor. Skupaj stečemo po potki in znani svet se odpre pred mano – Vodnikova ulica. Aleluja! Vem kje sem, sicer povsem drugje kot sem mislila, ampak vsaj vem kam sedaj.

Ne povem vam, da smo se skoraj izgubili. Da smo praktično bili izgubljeni. Nekaj minut. Lepo tečemo skupaj naprej, vesela sem vašega klepetanja in ponovnega spoznanja, da je treba na tek v temi z bistro glavo. Ter da je tudi tek v družbi prijeten.

 

Preberite tudi:

  1. https://www.preberite.si/tek-v-dezju-in-mrazu/
  2. https://www.preberite.si/tek-in-zled-ali-kako-izbrati-tekasko-traso-in-se-ob-tem-pravilno-drzati/
  3. https://www.preberite.si/zacetek-teka-in-motivacija/
  4. https://www.preberite.si/tek-zenske-moski-in-8-marec-dan-zena/

3 komentarji

  1. irena salmič

    vidnost tekača je res pomembna, še posebej odsevniki na telesu ( vidni kot šoferja)

  2. MOJCA VESEL

    Hvala za komentar. Dobro bi bilo, da bi se tega zavedali tudi pešci 🙂

  3. edo gregoric

    Ce tecem zvecer tecem po plocniku ki je osvetljen,dobro pa je da si oblecen bolj v svetla oblacila in z kaksnim odsevkom. Teka po gozdu se zvecer izogibam kljub bateriji je nevarno zaradi padcev.Ko se odpravim na tek mi je ze doma jasno, kje bom tekel.Nikoli ne poslusam glasbe med tekom. ker v gozdu ne slisim pticjega petja, ce pa tecem po cesti pa ne slisis avtomobila za seboj ,
    ki prehiteva drugo vozilo.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*