Tekaški žulji, črni nohti in še kaj



Večina tekačev je odtekla glavno prireditev spomladanske tekaške sezone. Pa naj bo to Mali kraški maraton, Istrski maraton, Tek trojk ali kakšna druga tekma doma ali v tujini. Poleg pokalov, medalj in priznanj ter tekaške vznesenosti in sreče, pa je marsikdo domov prinesel tudi kakšen žulj. Da o črnih nohtih in prstih brez nohtov ne govorimo. No, vseeno bolje prsti brez nohtov kot noge brez prstov.

Pazljivo berite naprej in se skušajte naučiti kaj iz moje zgodbe o črnem nohtu in njegovih večkratnih reinkarnacijah, ki trajajo že dobrih 12 let.

Pisalo se je leto 2002 – leto, v katerem sem želela preteči svoj prvi pravi maraton. Tedaj sem bila v 1. Poletovi ekipi, kateri snovalci s Primožem Kališnikom na čelu, so sprožili pravi tekaški bum v Sloveniji, ki še kar traja in traja. Poletovci smo trenirali po nasvetih in programu Benjemina Piškurja, izkušenega tekača in odličnega maratonca. Pri treningih se mi je pridružil tudi mož, ki je bil tedaj še predan tekač, danes je pa srčen.

Pred tekmo je bilo zaželeno, da se odteče kakšna polmaratonska tekma, da preverimo svojo pripravljenost. Tistega leta sem tekla polmaraton v Nabrežini v Italiji. Prireditev je bila lepa, polovica se je tekla rahlo navzgor, kjer se je proga obrnila in nato po isti poti nazaj, ves čas rahlo navzdol. Spominjam se, da je bil najstarejši italijanski tekmovalec takrat star 91 let, kar me je fasciniralo. Tudi jaz bi…

Tekaški žulji - Nabrežinski polmaraton
Tekaški žulji – Nabrežinski polmaraton

Na nogah sem imela utečene superge in obute običajne preverjene tekaške nogavice. Nohte prave velikosti. Nobene novosti, nobene posebnosti.

Dobro nama je šlo s Fricem. Ker je bila proga nagnjena navzdol pa sem sčasoma začela čutiti palec na nogi. Kmalu sva bila v cilju. Voda, razteg, čestitke, zadovoljstvo in nato dobesedno groza, ko sem se sezula. Kaj takega nisem videla še nikoli.

Tekaški žulji - profil proge
Tekaški žulji – profil proge

Vame je bolščal palec temno rožnate barve v svoji dvakratni velikosti. Znano? Na dotik ni bilo čutiti kakšne posebne bolečine, sicer pa takoj po tekmi niti ne čutiš, saj te tako in tako vse boli. Moj črni noht je bil rojen. Ostalih žuljčkov, ki so mu delali družbo, sploh ne bom omenjala.

Kot zanimivost: Fric je bil brez enega samega žuljčka ali otiščanca. Nič.

Nato se je začelo. Panika! Kaj sedaj! Kako bom šla na maraton že čez dober mesec? Čakali so me še pomembni treningi. Manjkal mi je še vsaj en res dolg tek. Vendar kako?

Poslušala sem nasvete tekačev in nisem tekla nekaj dni. Manjši žulji so bili neproblematični. Potem, ko sem si dezinficirala noge in pribor z alkoholom ter iglo še z močnim plamenom, sem moteče večje žulje previdno predrla. Odtekla je voda oz. limfna tekočina s krvjo, žulje sem prekrila z gazo in ker je bilo toplo, sem hodila naokoli samo v natikačih.

Kaj drugega je bilo nemogoče. Palec me je namreč zelo bolel. Pod nohtom sem imela žulj. Izkušenejši tekači so mi svetovali naj prevrtam noht, da odteče voda, vendar si nisem upala. Čez nekaj dni sem od strani vseeno uspela predreti žulj in pritisk ter bolečina v prstu je popustila.

Če boste kaj takega izvajali sami, lepo prosim, dobro razkužite iglo in prst z okolico in nato res previdno, po občutku. En ali dva vboda ter nato previdno pritisnite s gazo, da odteče tekočina s krvjo. Pa pazite, ker je lahko pravi gejzir! Nikar ne počnite tega v kakšni lepi beli bluzici in hlačah na svetli sedežni garnituri. Po možnosti novi.

Kaj pa obisk zdravnika? Če bi šla k zdravniku, bi mi noht spulili in adijo maraton. Puljenje nohta je tudi zadnje, kar vam priporočam. To sem naredila enkrat in ne bom nikoli več. Razen, če bi prišlo do zastrupitve. Vi pa kakor želite!

Preverjeno pa ne boste tekli vsaj tri tedne potem, ko boste na polikliniki presedeli cel dan, saj tovrstne posege naredijo na koncu. Kar vam tudi na koncu šele povedo. Zadeva tudi hudo boli in vas ovira pri čisto navadnem sedenju in pisarniškemu delu. Tekači smo borci in bolniških dopustov za nas skoraj ni, kajne. Da o kakšnih ostalih aktivnostih ne govorimo.

Žulj iz leta 2002 mi jo je torej pošteno zagodel. Spraševala sem se, kaj naj naredim? Na eni strani mi ni bilo vseeno zaradi Poletove tekaške ekipe in na drugi strani razumno prepričevanje moža, da je to neumnost in naj ne rinem z glavo skozi zid saj tudi nisem dovolj pripravljena in imam premalo dolgih tekov. Da moram za nastop na maratonu v takem slogu trenirati vsaj dve leti.

 

Tekaški žulji - Ljubljanski maraton
Tekaški žulji – Ljubljanski maraton

Poslušala sem ga in danes vem, da sem se odločila pravilno.

2002 sem tako sicer prvič tekla na Ljubljanskem maratonu in odtekla polmaraton s časom, ki je bil kar dolgo časa moj osebni rekord. In spet malce dodelala moj ranjeni palec in noht.

Še danes pa ne znam opisati svojih občutkov, ko sem stala na cilju in čakala kolege iz ekipe, ki so tekli na 42 kilometrov. Smeh, sreča in solze hkrati. In obljuba mojega Frica, da greva naslednje leto skupaj na maraton. Na čisto pravi maraton, 42 kilometrov.

To je torej zgodba o tem, kako sem dobila moj prvi črni noht. Vzel mi je maraton 2002 in poklonil nepozaben prvi maraton 2003. Vsaka stvar se očitno res zgodi z razlogom in je za kaj dobra.

Na koncu naj povzamem, kaj sem se oziroma naj bi se vsi skupaj iz te zgodbe naučili:

  • primerne superge, dolžina nohtov in prave nogavice ne bodo preprečili nastanka žuljev, kar pa ne pomeni, da ga obratni dejavniki ne bodo
  • tekaška tehnika: sumim, da sem ob teku navzdol preveč »zabijala« prste v superge in si s tem pridelala »večni črni noht«
  • pravilno oskrbite žulje
  • na puljenje nohta le v skrajni sili
  • žalostna resnica: ko ga enkrat dobiš, se ga ne znebiš. Se sicer potuhne in ko misliš, da si zmagal, se ponovno pojavi

 

To je bil šele začetek zgodbe o žuljih, črnih nohtih in še čem. Še kaj hujšega sledi, kmalu.

 

Preberite tudi:

 

  1. https://www.preberite.si/tek-v-dezju-in-mrazu/
  2. https://www.preberite.si/tek-in-zled-ali-kako-izbrati-tekasko-traso-in-se-ob-tem-pravilno-drzati/
  3. https://www.preberite.si/zacetek-teka-in-motivacija/
  4. https://www.preberite.si/tek-zenske-moski-in-8-marec-dan-zena/
  5. https://www.preberite.si/tekaske-proge-in-tek-ponoci/
  6. https://www.preberite.si/razgibane-tekaske-proge/
  7. https://www.preberite.si/tekaska-proga-podutik-tosko-celo-katarina/
  8. https://www.preberite.si/tekaske-prireditve-1-istrski-maraton/
  9. https://www.preberite.si/istrski-maraton-nov-tekaski-cilj
  10. https://www.preberite.si/tek-trojk-priprave/
  11. https://www.preberite.si/tek-trojk-dozivetje/

 

2 komentarja

  1. Vlasta Lešnik

    Ja, neprijetno, res ! Tudi mene je nekaj podobnega doletelo na “tekaškem začetku” na MKM v Sežani ! Seveda s copati, ki so mi bili “ravno prav”……. No, potem sem to nadlogo elegantno rešila s triatlonskimi (mož) copatami, ki nimajo trdega roba okoli prstov – Assics gel noosa tri 5 in sedaj še zraven Adidas energy boost – pa seveda malo večjo številko . Problemi okoli nohtov so rešeni in tako mine vsak tek brez problemov ! Lep pozdrav !

  2. Dobro izbrana tema. Črn noht dobim skoraj vsako leto in običajno ne le enega. Imam izdelano tehniko proti temu in vendar sem tudi letos (2014) na progi Celje Logarska opustil lastne osnovne postopke za preprečitev in si nisem potejpal prstov. Posledica je bil črn palec na levi nogi. Smola je bila toliko večja, ker sem po 75 km teku v soboto bil prijavljen naslednji dan še na 68 km v Istri – Parenzana magic. In kljub temu je šlo. Obe prireditvi sta za menoj, noht prediram pa iz sprednje strani tako, da pod noht potisnem sterilno injekcijsko iglo. Kar pet dni je bilo treba predirati in precej je bila vneta okolica nohta. Po tem sem pretekel v dveh tednih dva polmaratona in moram povedat, da črn noht pač ni razlog za odpoved kakšne tekme 🙂 vsekakor pa je zadeva zelo neprijetna, verjetno še toliko bolj za lepe ženske noge in vroče poletne dni 🙂

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*